AmadejS je napisal/-a:
je kdo tako prijazen da bi mi nasplošno razložil pravila nfl ker niti malo ne razumem pravil če bi mi kdo vsaj osnovna pravila razložil bi bil zelo hvaležen
hvala že v naprej
Rok Grilec in Uroš Valant, komentatorja lige NFL na Šport TV-ju, sta jih že zelo dobro obrazložila tukaj:
http://sport-tv.si/blog-center/komentatorska-blogorola/rok-grilec/abc-ameriskega-nogometa/Sicer pa gre v splošnem za igro kraje ozemlja in šahiranja s telesi. Vsako moštvo ima na igrišču 11 igralcev. Ena ekipa napada, druga se brani. Tista ekipa, ki napada, lahko z žogo teče (tekač oz. running back jo dobi v posest v roke ter z njo teče naprej, nazaj, levo, desno, ostali mu blokirajo pot, da bi čim dlje pretekel in osvojil čimveč ozemlja) ali podaja (podajalec oz. quarterback oz. QB jo z roko vrže lovilcem (WR, wide receiverjem) po zraku in ti jo skušajo z rokama ujeti ter po ujetju z njo teči čim dlje naprej, ostali napadalni igralci pred tem blokirajo nasprotne obrambe ter poskušajo QB-ju tako dati čas, da ima pregled za uspešno podajo ter čas zanjo, preden ga napade obramba). Cilj napada je priti do končne cone v touchdown, medtem ko je cilj obrambe zaustaviti napad ter onemogočiti, da bi napad dosegel svoj cilj, poskus se namreč konča natanko takrat, ko je igralec podrt ali steče izven igrišča. Oboji se poslužujejo pri tem tako v napadu kot obrambi najrazličnejših trikov in taktik, v Playbooku dobrih moštev naj bi bilo vsaj 200 različnih akcij glede tega, torej je ameriški nogomet praktično zelo taktičen šport. Neuspešne akcije napada in uspešne obrambe obsegajo med drugim tudi prestrežene podaje po zraku (pri tem se posest žoge menja, obramba pa lahko že takoj po prestreženi podaji pridobi lepo število jardov) ali razne nerodnosti in izbite žoge ob teku, ki jim pravimo fumbli. Pri fumblih je žoga živa in žogo ima po njih tisto moštvo, ki jo uspe v vsej zmedi vročega krompirja ujeti in ima nad njo posest. Uspešne akcije napada so seveda pridobivanja ozemlja, prihod v končno cono po tleh s tekom ali z uspešno zaključeno podajo v končno cono pa pomeni touchdown. Med obema končnima conama je 100 jardov dolgo igrišče (v naših merah 91.4 m), na samem igrišču pa so te mere jardov tudi zapisane, tako da se dobro vidi položaj moštva tudi med televizijskim prenosom ali posnetkom. Območju 20 jardov pred končno cono, ki je cilj napada, pravimo rdeča cona.
Da vse le ni tako preprosto, so tudi tukaj omejitve samega napada. V 4 poskusih mora napad osvojiti vsaj 10 jardov, če želi nadaljevati s pridobivanjem ozemlja. Za 10 jardov so na eni in drugi strani ob igrišču markerji, preko katerih je treba priti, na televiziji pa so namesto markerjev vidne črte rumene barve, ki so elektronsko narejene. Če jim ne uspe osvojiti 10 jardov v štirih poskusih, natanko na tistem mestu, kjer se je končala igra napada, žogo sprejme nasprotno moštvo, ki da v igro svoj napad in samo poskuša doseči točke. Zaradi samega položaja (če je recimo neko moštvo v svoji polovici), raje to moštvo v 4. poskusu žogo preda nasprotnikom s puntom. Pri tem punter žogo v zraku (po izpustitvi iz roke torej v obliki nekakšnega volé nogometnega udarca) brcne visoko in čim dlje, čim bližje nasprotnikove končne cone, vračalec punta pa na drugi strani žogo najprej ulovi in jo potem s tekom poskuša vrniti čim dlje. Če je moštvo v 4. poskusu dovolj blizu končne cone, da lahko ustreli na gol, seveda njihov kicker oz. strelec po namestitvi žoge na tla enega izmed soigralcev ustreli na gol (na nogometni način, za gol se šteje, če se zadene v okvir vrat dovolj daleč tudi po dolžini).
Touchdown (uspešen prihod z žogo v končno cono, zadostuje tudi po zraku, če je pri tem le posest nad žogo, ni potrebno žoge spustiti na tla kot pri ragbiju) šteje 6 točk, ob tem pa ima potem moštvo, ki ga je doseglo, na liniji 2 jardov priložnost za strel na gol ali še eno uigrano akcijo za touchdown. Uspešen strel na gol šteje 1 dodatno točko, uspešna uigrana akcija pa za 2 točki, slednje se imenuje two-point conversion oz. konverzija za 2 točki. Ker je možnost uspeha večja pri strelu na gol, ponavadi vidimo to možnost. Uspešen strel na gol med igro šteje 3 točke, če pa obramba napadalca ustavi v njegovi končni coni (torej v tisti, ki mu je ni cilj doseči oz. tam pride pravzaprav v negativne jarde), za nagrado dobi 2 točki, temu se reče safety. Ob safetyju neuspešno moštvo, ki je bilo podrto v svoji končni coni, za nameček preda še žogo nasprotniku kot pri začetnem strelu. Ta začetni udarec z nogo izvedejo po vsakem touchdownu in na začetku obračuna, ko pa žogo sprejme nasprotno moštvo na drugi strani igrišča, jo poskuša vračalec kickoffov (začetnih strelov) in puntov tako kot pri puntu že takoj vrniti čim dlje, da bi imelo moštvo čim boljše izhodišče napada oz. da bi bili čim manj oddaljeni od končne cone. Tekma sama traja štiri četrtine, vsaka četrtina pa je dolga 15 minut. Na začetku obeh polčasov se izvede prej omenjen kickoff, med 1. in 2. ter 3. in 4. četrtino pa moštvi le zamenjata strani, napadalno moštvo pa začne tam, kjer je prej končalo, če še ima žogo. Če je igralec podrt na igrišču, čas teče naprej, če pa steče izven igrišča ali je narejen kakšen prekršek, ki se ponavadi sankcionira z izgubo ali pridobitvijo jardov, pa se čas kot sam zaustavi.
Žoga je jajčaste oblike in se kot takšna ponavadi po travi ali umetni podlagi velikokrat nepravilno odbija, prav tako pa jo je tudi težje ujeti kot kakšno drugo, sploh če čudno leti po zraku. Na sredini ima šive, ki omogočajo lažji prijem same žoge pred podajo in tako tudi boljši občutek. Pri sami podaji po zraku kot opciji pri napadu je pravilo, da je možno podati le eno podajo naprej, lateralnih podaj (vzporedno ali nazaj) pa je lahko neskončno mnogo, vendar je igra kot sama v NFL takšna, da so te poteze z lateralnimi podajami večkrat izjemno tvegane, zato tega velikokrat ne vidimo, vidimo pa v primerih, ko moštvo seveda nima kaj izgubiti oz. je pred robom poraza ter na vsak način skuša zmesti nasprotno moštvo. Nekaj lateralnih podaj lahko vidimo tudi pri kakšnih trik akcijah, same trik akcije pa so narejene prav za to, da bi se svojstven način prelisičilo obrambo ter kasneje pridobilo nekaj jardov. Logično, na koncu ob izteku časa (čeprav zadnja akcija, če je bila začeta pred iztekom časa, velja tudi še po izteku časa) zmaga moštvo, ki je doseglo več točk.
Torej, ameriški nogomet je zelo taktičen, dinamičen, adrenalinski (kar vprašajte igralce, kako je takrat, ko se zabijejo med seboj s ščitniki) in tudi izjemno raznovrsten šport, saj obsega vse mogoče prvine najrazličnejših športov, prav tako pa je nešteto različnih možnosti glede samih potez, tako da vsakič vidimo kaj novega in posebej zanimivega. Gre tudi za moški šport z veliko razkazovanja mišic pri nekaterih podiranjih, blokiranjih nasprotnih igralcev in v atraktivnih primerih tudi z izjemno močnimi naleti, ki jih lahko igralci napada pomnijo še nekaj časa, milosti tukaj ni, je pa vsekakor prepovedano vleči za masko, ovirati lovilce na prepovedan način in še kaj. Ameriški nogomet je lahko izjemno atraktiven in zabaven na pogled tako v obrambi z izjemnimi zaustavljanji kot v napadu z izjemnimi teki (tudi preko celega igrišča), dolgimi in izjemnimi podajami ter sprejemanji podaj, neverjetnimi vračanji puntov ali kickoffov v touchdown (Devin Hester je res izjemen pri tem), prestreženimi podajami ali uspešnimi podajami, ki jim le malo zmanjka, da bi bile prestrežene, a so potem uspešne in za nameček še zmedejo obrambo. Tukaj so še nekateri streli na gol z dokaj velike razdalje, pri čemer nekateri lahko zadenejo tudi katero od obeh vratnic, je pa gol v višino praktično neskončen, treba je zadeti torej le med obe vratnici in dovolj po dolžini. Američani znajo iz tega napraviti zares velik spektakel, izjemno spektakularen je vsako leto tudi Super Bowl, ki ima ob polčasu še poseben kulturni program v obliki krajšega koncerta katere glasbene skupine z nekaterimi zares znanimi glasbenimi obrazi, ikonami ameriške kulture.
Tudi jaz ameriški nogomet priporočam za ogled vsem, ki ga še niste videli. Povem vam, ne bo vam žal pri gledanju lige NFL. Ko človek pozna pravila tega športa ter se vanj poglobi, je to res izjemen šport, tudi prekinitve ne motijo vsega skupaj, sploh pa ne s tako dobrima komentatorjema, ki se na šport res izjemno spoznata. Sam najbolj seveda pri tem športu občudujem to raznovrstnost tega športa s toliko pravili, toliko možnimi taktikami, potezami z roko (med igro) in nogo (s streli na gol), atraktivnostjo obrambe in napada ter še kaj. Pri tem športu cenim tudi to, da je glavni zvezdnik in najpomembnejši mož ekipe QB oz. podajalec, ki podaja žogo po zraku. Ameriški nogomet je torej ekipni šport, kjer je najbolj cenjena podaja in ne egoizem. Res gre za pravo šahiranje s telesi.